Vse nam pa le ne more iti vedno kot po maslu.. In tako nam je jo po dolgem času zagodlo vreme. V bistvu prvi pravi dež v indijanskem poletju. Namesto množice tristotih pohodnikov, se jih je poleg organizatorjev zbrala le peščica tistih najvztrajnejših. No pa tudi naša napoved, da je pohod v vsakem vremenu, jih je privabila. Češ, če zmorejo oni, bomo pa tudi mi.

Izvedli smo le nekoliko skrajšan pohod, brez vmesnih postankov a vseeno z obvezno okusno joto na cilju. Organizacija pa vseeno ostaja in zahteva vse pravilno izpeljane postopke in s tem povezane stroške, žal tako pač je.

Hvala vsem, ki se niste ustrašili vremena in članom društva, brez katerih takih prireditev ni!

Nenavadno dolga zima in mraz sta letošnje šparglje v zemlji zadrževala vse do Velike noči. Še dobro, da smo datum letošnje prav zardi slednje umestili teden tni pozneje kot običajno, sicer bi imeli velike težave z našim divjim pridelkom. In tako smo jih nabrali ravno prav in v pravem času, tiste prve, ki najbolj teknejo.
Dvanajsto Špargljado po vrsti je zaznamoval nekoliko manjša udeležba, saj so se sicer številčni obiskovalci iz zamejstva udeležili enogastronomskega pohoda na Vrhu. Pa vendar smo jih kar nekaj srečali tudi pri nas.
Kolesarji so se na pot podali prvi a so kmalu naleteli na težave, ker so jim nepridipravi na italijanski strani poskrili oznake poti, ki jih je dan prej Janez s svojo ekipo namestil po celotni trasi. Pa vseeno ni bilo nejevolje, ker so kmalu našli pravo pot in se zbrali na osmici pri Antoničevih v Cerovljah. Slednja že vrsto let gosti naše kolesarje, ki jo vedno zelo dobro ocenijo.
Pohodniki so se tokrat podali na goriško stran, vse do Kremenjaka, od koder seže izreden razgled na Alpe, morje in furlansko nižino in je prava strateška točka. Kremenjak se nahaja na meji z Italijo. Nedaleč stran so ostanki vojaške karavle, ki z novim lastnikom dobiva novo podobo in namen. Pohodniki so pohvalili novo traso pohoda, nekateri pa pripomnili, da bi bila lahko daljša. Za razliko od Pohoda po sledeh soške fronte, kjer prehodilo 15 km, jih na Špargljevem pohodu premagajo le 9. No pa vseeno, Špargljada je le nekoliko drugače naravnana kot pohod.
Tudi tokrat ni šlo brez Gasilcev PGD Komen, ki so postali naši nepogrešljivi sodelavci, Urbana iz TIC-a Štanjel in reševalcev. Vsem gre velika zahvala! Hvala še županu Marku in vsem drugim obiskovalcem, ostale pa vabimo prihodnje leto, da se prepričajo o zapisanem.

 Naš pohod se vsako leto zgodi zadnjo nedeljo v mesecu oktobru. Tako je že dvajset let.  Skozi vsa ta leta si je pridobil nekakšen poseben sloves med obiskovalci. Nekateri zvesti pohodniki se ga udeležijo vsako leto. Turistično društvo Brest je organizacijo pohoda prevzelo pred enajstimi leti.  Skozi vsa ta leta se je izmenjalo precej sodelujočih društev, klubov in posameznikov. Pobudo za pohod in prve izvedbe so izpeljali jamarji iz Jamarskega društva Sežana – sekcija Komen. Ideja je bila, da predstavijo na novo odkrito Grofovo jamo. Žal jih je vnema minila in naš pohod gre že drugo leto mimo Grofove jame. Ne kaže izpustiti Foto kluba Ljubljana, katerega člani so kar nekaj let zapored dokumentirali naše in vaše prigode ter na ogled postavili tako nastale fotografije v vaški šoli. Le- te jo krasijo še danes. Društvu Soška fronta iz Šempetra pri Novi gorici gre zahvala za kopije fotografij v vojni porušene Brestovice. Slednje predstavljajo stalno razstavo v ta isti šoli. Tu so še sosednja zamejska društva: Cerovlje – Mavhinje, Timava – Medja vas in Kremenjak – Jamlje.  Brez njih bi bil naš pohod manj atraktiven, predvsem pa so mu dodala čezmejni pridih in tisti nacionalni zanos in ponos, ki se nam na tej strani meje zdi samoumeven, a se ga morda prav zato ne zavedamo povsem.  Seveda so tu še številni drugi, ki naj mi oprostijo, če se jih v tem trenutku ne spomnim.

Prava inflacija pohodov, ki raste iz leta  v leto, ni dobra za turistično ponudbo Krasa. Dogaja se namreč, da na isti dan potekata dva ali celo več pohodov precej blizu vsak k sebi. Žal je to odraz medsebojne neinformiranosti, ne povezovanja in nesodelovanja. Morda bo v prihodnje bolje. Prvi znaki medobčinske koordinacije so se že pojavili.

20. jubilejni pohod je privabil nekoliko manj ljudi kot prejšnja leta. Vreme je bilo lepo, pot enaka kot lani, ponudba pa še nekoliko boljša. Ker je že bila okrogla številka, smo v ta namen pripravili priložnostno majico, ki jo je prejel vsak pohodnik. Čaj, jabolka, sladki prigrizki in kakšna kapljica žganja, so bili našim pohodnikom na voljo na treh postankih, ki so za 14,5 km krajšo pot skoraj nujni, medtem ko so za 17 km daljšo pot obvezni. Prvi postanek je bil pri naših zamejskih prijateljih iz društva Cerovlje Mavhinje, ki so se postavili pod vznožje Grmade, ki je s 323 m višine najvišja točka pohoda. Drugi postanek je bil na Kohišču, kjer so kmetje pred pol stoletja še pasli živino in tam tudi prebivali. Danes so tam le še ostanki nekdanjega zaselka.  Območje je pred kratkim odkupilo podjetje posestvo Kohišče. Znova so pripeljali živino in imajo namen obnoviti nekaj  poslopij.

Tretji postanek je bil takoj za Medjo vasjo na državni meji. Od tu se je pot nadaljevala mimo Klaričev, posestva s konji in po trasi vodovoda nazaj v Brestovico.  Utrujeni pohodniki so na cilju dobili tradicionalno joto s klobaso in kozarec terana. Ostalo je še nekaj časa za izmenjavo vtisov s pohoda in druženje s prijatelji in novimi znanci. Ker pa so se  v noči iz sobote na nedeljo urini kazalci  pomaknili za uro nazaj, je sonce zašlo prej in treba je bilo oditi domov v bližnje in bolj oddaljene kraje.

Besedilo: Stane Švigelj

Fotografije: Jaša Krošelj

Izjemen uspeh pohoda na Kohišče
Odličnim organizatorjem pomagalo lepo spomladansko vreme
Dober glas seže v deveto vas, pravijo. Prav gotovo velja rek za mednarodni, enogastonomski, zgodovinski in didaktični pohod na Kohišče pod Grmado, ki sta ga je danes že tretje leto zapored priredila podjetje Kohišče in SK Devin v sodelovanju z desetimi krajevnimi društvi. Z leti se je prireditev uveljavila in prerasla še najbolj rožnata pričakovanja, saj se vse več pohodnikov odloča za sprehod, ki ponuja spoznavanje krajevnih naravoslovnih in kulinarično-vinarskih odličnosti ter kulturnih, športnih in didaktičnih vsebin. To se je zgodilo tudi danes ob prijetnem pomladanskem vremenu. Upravičeno zelo zadovoljna nad uspehom pobude sta Fabio Pahor v imenu kmetijskega podjetja Kohišče in predsednik SK Devin Dario Štolfa. Potrdila sta, da si s pohodom prizadevajo, da bi promovirali bogastvo, ki ga ponuja naša kraška zemlja in opozoril na vse bolj uveljavljeni turistični trend zatekanja v naravo oz. iskanja stika z njo in spoznavanja njene flore in favne. In ravno to je ponujal pohod, ki vključuje obenem spoznavanje sadežev človeškega dela na tem območju. Letos je pri pohodu sodelovalo 16 razstavljavcev – turističnih in vinogradniških kmetij od Doberdoba do Komna, ki je ponujalo svoje kakovostne proizvode – suhomesne izdelke, sir, olje, med in pristno kapljico. Skratka, velika promocija Krasa, njegovega človeka in ustvarjalnosti.

Galerija fotografij

Tokrat brez Grofove jame a zato toliko bolj zanimiv.   Ker se je nekoliko zapletlo pri dogovoru o uporabi jame, smo pot speljali nekoliko drugače.   Precejšen del poti je pohodnike vodil na italijansko stran, pri čemer so nam pomagali naši prijatelji iz društva Cerovlje – Mavhinje, ki nam pri organizaciji tega pohoda tudi sicer že nekaj let stojijo ob strani.

Izognili smo se še kaverni Moritz, ki je v precej žalostnem stanju in karavli Mohorini, ki je kljub temu, da je precej mlajša, še v slabšem stanju. Torej  izpred šole v Brestovici mimo cerkvice sv. Anastazije v smeri Cerovelj. Ob vznožju Grmade so člani društva Cerovlje- Mavhinje pripravili prvo postajo z okrepčilom. Pred samim vzponom na Grmado sta čaj in sladki prigrizek pohodnikom vlila dodatnih moči. Vrh Grmade na 323 m višine, je bil hkrati tudi najvišja točka pohoda. Od tod je razgled  zares lep, sončno jutro po burjasti noči pa ga je le še izostrilo.

Z Grmade smo se spustili proti Kohišču, nekoč pastirskemu zaselku z nekaj ruševinami. Nekdanje posestvo Devinskih grofov je pred kratkim od države odkupila družba Kohišče s.r.l., ki ga z velikim entuziazmom obnavlja in ureja okolico.  V minulih dveh letih so pripravili že dva pohoda, pri katerih sodeluje tudi naše turistično društvo Brest, kot edini soorganizator s slovenske strani.  Na lepo urejenem prostoru smo pripravili drugo postajo s čajem in jabolki.  Družbo sta nam delala dva osla, ki sta razveselila predvsem otroke. Posestvo Kohišče vsekakor dobiva novo podobo in novo vlogo v turistični ponudbi čezmejnega Krasa.

Do Medje vasi je pohodnike peljala široka in lepo urejena peš pot, od tam naprej pa do državne meje, kjer smo pripravili tretjo postajo s čajem in jabolki.  Do tu so pohodniki prehodili 13 km in tukaj se je pot razdelila na krajšo in daljšo.  A le malo se jih je odločilo za ponoven vzpon proti Selom na Krasu. Slednji so prehodili še dobre tri km navkreber, medtem ko je krajša varianta prispevala dva km ravnine. Na cilju smo pripravili že tradicionalno joto s klobaso in kozarec terana.
Veseli smo bili pohval glede novih poti  in zares lepih razgledov, ki so jih  omogočile. Graje smo vzeli zares in jih bomo upoštevali pri izboljšavi prihodnjega pohoda.                                                                                

Zemljevid krajše poti

Zemljevid daljše poti

pohod po sledeh soške fronte 2016

Za mali jubilej smo se pripravili tako kot običajno. Zdi se, da je ekipa že uigrana in vsak pozna svojo nalogo. Za edino a pomembno spremembo je poskrbel zakonodajalec, ki nam je predpisal uporabo davčne blagajne.

Datum smo določili na našem tradicionalnem prednovoletnem srečanju v novembru. Na velikonočno nedeljo ne bi šlo, zato smo določili prvo naslednjo – 3. april 2016. Marec, ki je drugače po slovenskem koledarju sušec, se je svojemu imenu izneveril in obilno močil kraško gmajno. Špargljev zares ni manjkalo in na predvečer prireditve so jih posamezniki prinesli dobrih sto kilogramov. Že tedaj je bilo jasno, da bomo naslednji dan za kraljico in kralja špargljev okronali Martino in Vidota.

Razred v šoli smo uredili kot se taki prireditvi pritiče, kuhinjo pripravili za peko frtalje, v okolico šole pa namestili klopi in mize za obiskovalce. Vhod smo okrasili z vejicami špargljevih grmov, stojnice pa razmestili za potrebe šanka, frtalje, blagajne, TIC-a Štanjel in prodajalcev medu, sira in domače obrti.

Koloosmico je Janez L. z ekipo tokrat popeljal še nekoliko dlje, ker so na italijanski strani zares lepo uredili kolovoze, ki so postali pravi mali raj za kolesarje. Irena, Bojan in Janez Š., pa so za špargljeve pohodnike pripravili pot po obrnjeni in rahlo spremenjeni trasi Pohoda po sledeh soške fronte.

Brestovica se je v nedeljsko jutro prebudila v sončnem in rahlo vetrovnem vremenu, ki je napovedovalo številne obiskovalce. In so prišli: najprej kolesarji, ki se jih je nabralo čez sto in za njimi pohodniki, ki jih je bilo čez tristo. Takoj za njimi pa gurmani, ki so se sukali med stojnicami naših gospodinj in uživali v okusih preko tridesetih različnih dobrot.

Utrujeni a zadovoljni kolesarji in pohodniki so se počasi začeli vračati in se nabirati pred stojnico s frtaljo, zato je ekipa v kuhinji morala močno pospešiti, da je pokrila potrebe.  Toplo popoldansko sonce, ki greje zahodni del šolske stavbe, naših obiskovalcev ni spustilo domov, zadržala sta jih tudi godca iz zamejstva, ki sta poskrbela za ples in seveda stave na težo obešenega pršuta.

Zahvale gredo gasilcem PGD Komen, ki poskrbijo za mirujoči promet in usmerjajo kolesarje, TIC Štanjel, ki deli promocijsko gradivo bližnje in širše okolice ter županu Marku. Brez članov TD Brest, Brestovk in Brestovcev pa Špargljade sploh ne bi bilo – hvala vsem, predvsem pa vam, dragi obiskovalci!

Tokratni pohod je zaznamovalo lepo poletno vreme in poltretja stotinja pohodnikov, ki so prišli z vseh koncev Slovenije in zamejstva. Najdaljšo pot do nas je napravil par iz Prevalj na Koroškem. In pohodniki so spet imeli kaj videti in doživeti.

Čiščenje pohodnih poti je običajno najbolj zahtevno delo. Opravili smo ga tri tedne pred pohodom, sodelovali pa tako stari kot mladi. Nekaj je bilo ročnega dela s škarjami, večina pa z motornimi kosami in žagami. Celotno traso pohoda je prevozil še Marko z mulčarjem in pot je bila teden dni pred pohodom pripravljena. Le še označiti jo je bilo treba. A so nam jo nekoliko zagodli na italijanski strani, kjer so dan pred našim pohodom z veliko vnemo obrezovali drevje ob poteh, vej pa s poti še niso odstranili. Ni nam preostalo drugega, kakor očistiti tudi to.

Brestovica se je v nedeljsko jutro na dan pohoda zaradi pomikanja urinih kazalcev nazaj, zbudila nekoliko kasneje. Pa vendar je bilo pravočasno vse pripravljeno za prve pohodnike, ki so se začeli zbirati in vpisovati za pohod. Ob tem so se izkazala naša dekleta. Še nekaj napotkov, opis poti, nekaj previdnostnih opozoril in pohod se je lahko začel. Tokrat nismo čakali, da se vsi zberejo, temveč smo jih spustili v manjših skupinah, kakor so prihajali. Že kmalu po štartu so si pohodniki ogledali cerkvico sv. Anastazije, kjer jim je Nataša predstavila del zgodovine. Sledi kaverna Moritz in naš avstro ogrski vojak Pavel, ki se je po vsej verjetnosti znašel vsaj na polovici fotografij, ki so jih napravili pohodniki.  Pot se nadaljuje mimo karavle JLA čez državno mejo proti Cerovljam, kjer pohodnike pod Grmado pogostijo in okrepčajo prijatelji iz zamejskega društva Cerovlje – Mavhinje.

Grofova jama kot osrednja točka pohoda, je bila tudi tokrat odprta. Vodenje in ogled so izpeljali jamarji JD Sežana, čaj pa sta delila Roman in Rok. Sledi spust proti Medji vasi in do križišča, kjer se pohodniki odločajo za krajšo ali daljšo pot. Večina se je odločila za daljšo, k čemur sta verjetno pripomogla Tomaž in Janez z jabolki in majhnimi kozarčki tropinovca. Pri Klaričih, pred zadnjim a precej napornim vzponom proti Selom, so pohodnike okrepčali in opremili z navodili za nadaljevanje poti Lenart, David in Dani.

Po dobrih treh urah so prvi pohodniki prišli nazaj v vas, kjer smo jih pričakali z že kar tradicionalno joto in klobaso ter pijačo po izbiri. Še nekaj vtisov s poti, ogled fotografij z minulih pohodov, ki so razstavljene v šoli in pa starih posnetkov iz v prvi sv. vojni porušene vasi.

Za kaj več pa je zmanjkalo časa, ker se zaradi premikanja ure prej zvečeri. Verjamemo, da ste se med nami imeli lepo, se naužili svežega zraka, lepih razgledov in spoznali nove prijatelje. Hvala vam za obisk in nasvidenje 3. aprila 2016. Šparglji se že pripravljajo, da….

Brestovica postaja vse bolj priljubljen kraj za jadralne padalce, ki vzletajo iz Sel na Krasu, pristajajo pa pri nas, v naši dolini. Kako je vse skupaj videti med letenjem skozi njihove oči, si lahko ogledate

tukaj

Našo največjo prireditev smo tokrat umestili na oljčno nedeljo, teden dni pred Veliko nočjo. Šparglji so se napovedali že vsaj petnajst dni poprej in se nam obilno ponudili v tednu pred prireditvijo.  Ta del priprav je minil nekako rutinsko in osnovna surovina se je dokaj hitro kopičila. Seveda pa so se tisti postopki, ki se odvijajo v ozadju, pričeli že dosti prej.

Pravzaprav se vse skupaj začne na zaključnem prednovoletnem srečanju članov TD Brest, kjer se domenimo o prireditvah, ki jih nameravamo izpeljat v letu, ki prihaja. Izbira najprimernejšega datuma za posamezno prireditev, ki ga je potrebno javiti Turistični zvezi Slovenije, TIC-u Štanjel in drugim, da bi bili ustrezno predstavljeni v Koledarju prireditev v letu, ki prihaja.

Koloosmico, poznano kot Čezmejno kolesarjenje po Krasu, prijavimo v skupno akcijo Slovenija kolesari, ki se odvija na državni ravni. In ker je prireditev čezmejna, se seveda še pravočasno dogovorimo z našimi zamejskimi prijatelji, s katerimi zelo dobro sodelujemo še jeseni na prav tako čezmejnem Pohodu po sledeh soške fronte. Potem je tu še kup birokratskih opravil in prijav na razne institucije, pa tisk zloženk in plakatov,  pravočasen dogovor z glasbeniki, ki dajo prireditvi še bolj vesel pridih.  Tu je še dogovor z našimi vrlimi gasilci PGD Komen in zdaj že nepogrešljivi TIC Štanjel.

Toplo spomladansko sonce je Brestovico tokrat predramilo uro prej, saj smo urne kazalce ponoči pomaknili naprej.  Vse je bilo pripravljeno na začetek. In so prišli. Najprej kolesarji, ki so pod vodstvom našega Janeza in njegove ekipe odpeljali tokrat nekoliko spremenjeno traso Koloosmice in se vmes ustavili in okrepčali pri Antoničevih v Cerovljah. 28 km dolga trasa Koloosmice je bila tokrat odlično označena, zato je šlo brez najmanjših »izgub«.

Pohodniki so se podali v isti smeri kot lani in premagali podobno razdaljo in višinsko razliko. Tudi njih smo vmes nekoliko zadržali, jih spočili in okrepčali, da bi pot lažje nadaljevali. Po njihovi 8 km dolgi in dobro označeni poti so jih varno popeljali Irena, Janez in Bojan, vmes pa jih vzpodbujali in bodrili. Tisti z bolj ostrim vidom, predvsem pa z nabiralnimi izkušnjami, so lahko nabrali majhne šopke špargljev.

Špargljada se je ob vrnitvi obojih lepo razživela. Obiskovalci so uživali v kulinaričnih dobrotah Br’stovk, ki nas vsako leto prijetno presenetijo z novimi in novimi idejami. Tradicionalna frtalja se je umestila med boljše, obenem pa smo točili vina najboljših br’stovskih vinarjev.

Ker so se  kolesarji in pohodniki tokrat  vračali v bolj raztegnjeni koloni, je bilo gneče pri frtalji manj kot lani, verjetno pa je precej pripomogla še precej bolje na novo organizirana dostava iz kuhinje. Pršut, ki je visel z okna šole, je vzbujal skomine in skrival svojo težo. Prava napoved teže  je tistemu, ki bi se ji je najbolj približal, obetala, da postane njegova last.

Ker sta se godbenika izkazala že na lanski prireditvi, smo ju letos znova angažirali. Svoje reference sta upravičila in poskrbela za imenitno vzdušje.

Zelo smo bili veseli, da nas je obiskal župan Marko s soprogo in upamo, da sta se med nami dobro počutila prav tako kot vsi ostali obiskovalci. Med njimi izstopa skupina Korošcev, ki nas je letos obiskala že tretjič, prvič pa so se nam pridružili kolesarji iz Letrike.

Ob koncu še zahvala vsem obiskovalcem prireditve, PGD Komen, TIC Štanjel, županu Marku in seveda celotni ekipi TD Brest, ter vsem tistim tihim a učinkovitim pomočnikom in podpornikom.

Besedilo: Stane Švigelj – TD Brest