KRAS – ZA VSE NAS!

Tradicionalni, 25. Pohod po sledeh soške fronte in fotografska razstava o požaru

Nedelja, 30. oktobra 2022, Brestovica pri Komnu

Ni moglo biti drugače, kot da je letošnji, tradicionalni, že 25.  Pohod po sledeh soške fronte potekal v znamenju ognjene stihije, največjega požara v zgodovini Slovenije doslej. Kot spomin in opomin: da tako kot vojne tudi narava trka na človekovo vest – da sta razumevanje in sodelovanje med ljudmi ključna za razvoj skupnosti in za odgovorno sobivanje z naravo. Narava brez nas preživi, mi brez nje ne!

Tudi zato smo letos organizatorji prireditve, Turistično društvo Brest, na pobudo župana mag. Erika Modica in s podporo Občine Komen pripravili v nekdanji šoli fotografsko razstavo o požaru, ki je poleg drugih občin najbolj prizadel prav okolico Brestovice, in jo skupaj s pohodom poimenovali Kras – za vse nas! Prireditev je imela tudi humanitarni značaj.

Kako se je ogenj širil v tem delu Krasa, so opisali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Komen:

ReCO Postojna nas je na zaprosilo Italijanskih gasilcev obvestil o požaru pri vasi Brestovica, kjer naj bi požar rešel mejo z Italijo. Na lokaciji smo ugotovili, da je požar še na italijanski strani ter se nevarno približuje proti Sloveniji. Ko smo prestopili državno mejo, smo se z italijanskimi kolegi ter gozdarsko službo dogovorili, da požar zaustavljamo na regionalni cesti Trst – Gorica. Požar smo tam tudi uspešno zaustavili. Sledil je premik v vas Jamlje na italijanski strani, kjer smo vas varovali pred požarom. Nato smo se preselili na državno mejo, kjer smo se dogovorili o nadaljnjem poteku gašenja. V tem času je požar na vrhu hriba že prestopil na slovensko stran. Varovali smo vas Jamlje, nudili pomoč italijanskim gasilcem z dobavo vode ter opazovali širjenje požara. Požara aktivno nismo gasili zaradi eksplozij neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Našteli smo 42 detonacij. Zjutraj ob 7.00 uri smo dobili zamenjavo gasilcev iz notranjosti države ter Kraške gasilske zveze, ki so nato požar gasili. Preko dneva je požar zaradi magistrala, močnega vetra z morja, preskočil cesto Brestovica – mejni prehod Klariči in se hitro širil proti Selam na Krasu in Brestovici pri Komnu. Aktivno smo branili vasi pred ognjem. Vse dni od 19. do 20. julija 2022 smo sodelovali z večjim številom operativnih gasilcev (64) pri gašenju velikega požara pri naselju Brestovica pri Komnu.

Pohodniki so v nedeljo, 30. oktobra, iz Brestovice prek državne meje krenili do Cerovelj, kjer so jih gostoljubno sprejeli domačini, naši zamejski prijatelji iz ŠKD Cerovlje-Mavhinje, nato pa se obrnili proti Klaričem, se pod Selami na Krasu ustavili in osvežili s pijačo ter se vrnili v Brestovico, kjer so se okrepčali z joto in klobaso.

O pripravi same trase pohoda nam je več povedala Irena Švigelj, ki vsako leto skrbi za to, da je pot za pohodnike dobro označena in prehodna:

»Približno dva tedna pred dogodkom imam prvi ogled trase. Pogledam, kako so poti očiščene, in določim, kje predvidoma bo potekala trasa. Zaradi kar nekaj stalnih pohodnikov nikoli ni trasa enaka. Pohodnikom skušamo vsakič znova predstaviti čim več različnih sledi iz vojne, ki kažejo na raznolikost objektov na fronti. Dogovorimo se, kje bodo postanki. Le nekaj dni pred pohodom prehodim traso v celoti, izmerim razdajo in potreben čas poti, ki ga potem komuniciramo javnosti. Dan pred dogodkom pa traso še označim. Po pohodu – še isti dan – traso še očistim. Navdušena sem nad tem, kako jo pohodniki pustijo za seboj pustijo čisto.«

Kot je dobro znano, Brestovica leži na nekdanji frontni črti, o čemer pričajo številne kaverne in strelski jarki ob poti pohoda.

Naj omenimo, da se je mednarodno izpeljane Poti miru, ki delno poteka tudi po trasi pohoda, v svojem pozdravnem govoru dotaknil tudi župan mag. Erik Modic, s tem pa tudi obnovitvenih del nekaterih ostankov iz prve vojne, kot je Grofova jama, iz projekta Interreg SLO-ITA. Povedal je, da so dela tik pred začetkom, predvidena pa je tudi ureditev okolice jame.

Na zadnji postaji pred sestopom v Brestovico so pohodnike pričakali prostovoljni gasilci PGD Komen. »Bil je prav tako sončen dan kot današnji,« se je spominjal gasilec Matjaž Adamič, »to je bilo 20. julija, popoldne, okrog 14. ure …, ko je ogenj vzplamtel, ker se je veter obrnil iz burje v maestral. Bila je apokalipsa, sonce se je zakrilo, povsod dim in visoki zublji ognja okrog vasi …« Kot sta opozorila gasilec Jaša Krošelj in predsednik Turističnega društva Stane Švigelj, pa velja odgovorno ukrepati tudi preventivno – skrbeti za to, da so požarne poti očiščene oziroma dostopne, da lastniki parcel redčijo zarasle površine, da se nikdar več ne bo mogla ponoviti izkušnja, kot jo Brestovci in drugi Kraševci pomnijo še iz let 2003, 2006, 20013 in letos.

Prireditve – pohoda in razstave se je udeležilo prek 300 pohodnikov, o dogodku so poročali nacionalna in zamejska RAI TV, radijske postaje, pa tudi drugi mediji. Predsednik društva Stane Švigelj: »Veseli nas, da ljudje že 25 let tako radi prihajajo na ta pohod in da ostaja odmeven tudi v medijih. Letošnji pohod pa je zaznamovala še fotografska razstava, žal na temo nedavnega požara, ki smo jo pripravili vaščani sami, da bi z obiskovalci delili izkušnje in občutke tistega obdobja. Želimo si, da bi razstava popotovala po Krasu in drugod. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je bilo ob požaru v občini Komen uničenih več kot 300 hektarjev gozda. Veselimo se tudi podpore vseh pristojnih institucij pri strokovni obnovi uničenih površin. Posebej se v imenu društva Brest zahvaljujem gasilcem PGD Komen, županu mag. Eriku Modicu in našim Brestovcem.«

Prireditev Kras – za vse nas!, pohod in razstava, je torej na tej in oni strani meje, od blizu in daleč v nagovorljivem pozivu Kras – za vse nas! povezala ljubitelje narave in kulturne dediščine v sočutju in solidarnosti, ki v dejanju srca ne pozna meja, kot tudi ne naša iskrena zahvala vsem, ki ste (bili) in se vračate v ta del Slovenije.

Na snidenje na ŠparglIjadi 2023 – 2. aprila.

Kras, tudi občino Komen in našo vas, je letos poleti obiskal novinar Washington Posta ter o požaru in podnebnih spremembah v Evropi zapisal tale ČLANEK

 

 

 

 

Šparglijada v Brestovici – končno spet!

Kakor se je bližala pomlad, tako se je zmanjševalo število okuženih s korona virusom in počasi opuščalo protikovidne ukrepe. Oboje je bil imeniten obet, da bomo našo Šparglijado lahko znova organizirali. Na prvem sestanku Turističnega društva Brest v začetku marca, smo potrdili sklep,  da je 3. april datum prireditve. Priprave so lahko stekle, le narava  zaradi dolgotrajne suše še ni bila pripravljena, da nas razveseli  s prvimi poganjki špargljev. Pa se je le vdala in le nekaj dni prej smo pričakali obilne padavine, ki so spodbudile rast.

Nedelja nam je namenila hladno in vetrovno, pa vendar sončno jutro.  Kolesarji in pohodniki  so se začeli zbirati in vpisovati za Koloosmico in Špargljev pohod.  Ob 9,00 se je dobra petdeseterica kolesarjev odpravila na krožno progo proti zamejskim, Mavhinjam, Medji vasi in Cerovljam, kjer so se pri naših dolgoletnih prijateljih  okrepčali na osmici Antonič.

Pohodniki so ob 9,30 začeli svoj 10 km dolg pohod z vzponom proti Selam na Krasu, nadaljevali do Špika, kjer so se odpočili in se okrepčali.  Nedaven dež in burja sta temeljito očistila ozračje, kar je omogočalo izjemen razgled. Pot so nadaljevali  do Kremenjaka, mimo karavle, ki bo v kratkem postala kmečki turizem in se spustili  proti Brestovici, kjer se je že pekla frtalja. V stari šoli so bile v pokušino in na ogled medtem že pripravljene številne kulinarične mojstrovine naših deklet.

Obisk je bil po dveh letih prisilnega mirovanja nekoliko slabši, kar pa gre pripisati mrazu, vetru in snegu, ki je dan prej lahno pobelil kraje severno od Postojne. Med obiskovalci, ki so prišli z vseh koncev Slovenije, je bilo tudi tokrat precej Italijanov  s tržaškega in goriškega, kar je rezultat sodelovanja z našimi zamejskimi prijatelji in kot kaže čedalje boljše promocije.  

Seveda je končna ocena uspeha prireditve, dragi obiskovalci vaša. Mi smo z naše strani naredili vse, da ste bili zadovoljni. Znova se vidimo na Pohodu po sledeh soške fronte, ki bo v organizaciji Turističnega društva Brest, 30. oktobra 2022 –  takrat, ko se znova menja ura. Dobrodošli!

24. Pohod po sledeh soške fronte

Čudno koronsko vzdušje, negotovost in že predolga društvena neaktivnost, so bili zelo slabi napovedovalci obetov za izvedbo letošnjega pohoda. Še živo se spomnimo tistega v letu 2019, veliko obiskovalcev, prijetno vzdušje in lepo vreme, skratka vse tako, kakor mora biti.

Odločitev je padla v prvih dneh oktobra, da gremo v izvedbo, in tako smo zavrteli kolesje priprav. Čiščenje lani neočiščenih poti, dogovor z zamejskimi društvi, priložnostne majice in priprava vabila na spletni strani so bila bolj ali manj rutinska opravila. V zraku je ostajala tista negotovost, sploh ker so se epidemiološke razmere zaostrovale. Za povrhu vsega so bili slabi še vremenski obeti.

In je prišla praznična nedelja 31.10.2021. Dan reformacije in za nas dan pohoda.  Zbralo se je 150 pohodnikov od blizu in daleč. Letos so bili številčni zlasti zamejci. Pohod je imel tokrat strokovno spremstvo pod vodstvom Mitje Jurna, ki je pohodnikom predstavil zgodovinske okoliščine in dejstva, ki se nanašajo na ta del soške fronte. Znova so se izkazali člani društva Cerovlje Mavhinje, ki so naše pohodnike sprejeli in okrepčali pod Grmado.

Na Kohišču je bila druga postojanka.  Zelo prijetna novost je bila v obliki nekaj sto metrov obnovljenega suhozida, ki so ga s pomočjo sredstev EU obnovili na Posestvu Kohišče.  Tu so si pohodniki nabrali novih moči in se podali proti Medji vasi in zadnji postaji na poti. Ta del poti zaznamuje izjemen pogled na Tržaški zaliv, rdeče obarvan ruj, vonj borovcev in morja pa podobo radovednemu pohodniku globoko vtisnejo v spomin.

Na cilju 15km dolge poti je vidno utrujene pohodnike pričakala pogostitev –  tradicionalna jota s klobaso in br’stovski teran.  Skupaj s pohodniki smo še nekaj časa podoživljali utrinke s poti in si ob koncu obljubili, da se prihodnje leto zanesljivo znova srečamo. Seveda najprej na šparglijadi, ki bo predvidoma prvo nedeljo v aprilu 2022.

 

Plakat pohod 2021

Pohod po sledeh soške fronte – dvaindvajsetič

Zares lepo vreme je privabilo nekaj več kot 200 pohodnikov iz Slovenije in zamejstva. Proga je bila na slovenski strani potrebna strojnega in ročnega čiščenja v tednih pred pohodom. Za prireditev smo pripravili novo promocijsko gradivo, nove transparente in priložnostne majice.

Proga je bila speljana nekoliko drugače kot minula leta, vendar je zato postala toliko bolj zanimiva, saj je vodila skozi lepo urejene strelske jarke na italijanski strani.  V bližini Grmade so namreč strateške točke na kotah 280, 287 in 297. Najzanimivejša med njimi je kota 280 (Nad Kokem/Monte Cocco), na vrhu katere se nahaja skoraj pravi mali park zgodovine iz prve svetovne vojne. Z izkopavanjem je prišel na dan sistem bunkerjev, delno povezanih med seboj v sistem zapletene mreže rovov. Utrdbo je med prvo svetovno vojno bombardirala italijanska mornarica, ki je bila zasidrana na drugi strani zaliva Panzano, ob Punti Sdobbi, ob izlivu reke Soče. V bližini  sta še manjši, vendar zato nič manj zanimivi jami Karl in Zita, poznani tudi kot Grotta della Gavetta in Grotta del Pilone , ki ju je uporabljala avstro-ogrska vojska. Prihodnje leto računamo na dogovor z zamejsko sekcijo jamarjev, da bi nam omogočili voden ogled.

Na poti smo imeli tri vmesne postaje z okrepčili. Za prvo so kot že vrsto let skrbeli naši zamejski prijatelji iz Cerovelj, druga je bila na Kohišču in tretja v Medji vasi.  Tu so pohodniki  lahko izbrali med daljšo 17km dolgo in krajšo 13km dolgo potjo. Oboji pa so se utrujeni a zelo zadovoljni vrnili na izhodišče. Jota s klobaso in kozarec br’stovskega terana sta povrnila moči. Še kratek klepet s prijatelji in treba se je bilo vrniti domov. Premik ure je večerni mrak priklical uro prej. Še stisk rok in dobrodošli spomladi na Špargljadi, predvidoma 5.aprila 2020.

In še kratek video o pohodu.

Špargljada 7. april 2019

Marec oz. sušec je letos zares upravičil svoje ime in je žlahtne poganjke špargljev dolgo zadrževal pod zemljo. Niti dokaj visoke temperature ozračja niso pomagale. Pa vendar smo jih dočakali in to le slab teden pred našo Špargljado. Prvi so seveda najbolj pričakovani in najslajši, a nabrati jih je najtežje.

Naše gospodinje so se znova izkazale in presegle same sebe. Pripravile so čez trideset različnih specialitet, ki so jih postregle obiskovalcem. Letos se jih je zbralo nekoliko manj, ker so se ustrašili slabe vremenske napovedi. No vreme nas ni izneverilo, najzvestejšim pohodnikom, kolesarjem in sladokuscem, pa se je pridružilo kar nekaj novih. Od najbolj daleč so tokrat prišli iz Maribora in Slovenj Gradca, obiskalo pa nas je kar nekaj gostov iz bližnje Italije.

Obiskala nas je mlada družinica – slovensko, malteški par. Oba pišeta zanimiv blog o kulinaričnih dobrotah Slovenije. Izkušnjo o Šparglijadi si lahko preberete tukaj

Pohod je bil dolg dobrih 10 km, trasa pa je potekala do Kremenjaka, kjer je bilo okrepčilo. Štirje vodniki so svojo nalogo izjemno opravili in svojo veliko skupino varno pripeljali nazaj v Brestovico. Razgled na Kremenjaku je bil tudi tokrat izjemen od morja do alp.

Koloosmica se je držala ustaljene trase, dolge 27 m s postankom v Cerovljah na osmici Antonič.

Prireditev Tri v eni, tako lepo združuje različne interese obiskovalcev, ker omogoča za vsakogar nekaj. Žal se tudi tokrat nismo pravočasno uskladili s prireditelji pohoda v soseščini, smo se pa dogovorili, da bomo v prihodnje skupaj načrtovali svoji prireditvi.

Tudi tokrat ni šlo brez Gasilcev PGD Komen, in TIC-a Štanjel. Oboji so postali naši nepogrešljivi sodelavci, Vsem gre velika zahvala!  Veseli smo bili obiska župana Erika s soprogo ter Polone iz Zavoda Komenski kras.

Hvala vsem, ki ste nas obiskali, ostale pa vabimo prihodnje leto, da poskusite nove recepte!

Šparglijado v slikah si lahko ogledate v fotogaleriji Petre Mezinec

 

0

21. Pohod po sledeh soške fronte – 28. oktober 2018

Vse nam pa le ne more iti vedno kot po maslu.. In tako nam je jo po dolgem času zagodlo vreme. V bistvu prvi pravi dež v indijanskem poletju. Namesto množice tristotih pohodnikov, se jih je poleg organizatorjev zbrala le peščica tistih najvztrajnejših. No pa tudi naša napoved, da je pohod v vsakem vremenu, jih je privabila. Češ, če zmorejo oni, bomo pa tudi mi.

Izvedli smo le nekoliko skrajšan pohod, brez vmesnih postankov a vseeno z obvezno okusno joto na cilju. Organizacija pa vseeno ostaja in zahteva vse pravilno izpeljane postopke in s tem povezane stroške, žal tako pač je.

Hvala vsem, ki se niste ustrašili vremena in članom društva, brez katerih takih prireditev ni!

 

 

 

Špargljada 2018 – dvanajsta po vrsti

Nenavadno dolga zima in mraz sta letošnje šparglje v zemlji zadrževala vse do Velike noči. Še dobro, da smo datum letošnje prav zardi slednje umestili teden tni pozneje kot običajno, sicer bi imeli velike težave z našim divjim pridelkom. In tako smo jih nabrali ravno prav in v pravem času, tiste prve, ki najbolj teknejo.
Dvanajsto Špargljado po vrsti je zaznamoval nekoliko manjša udeležba, saj so se sicer številčni obiskovalci iz zamejstva udeležili enogastronomskega pohoda na Vrhu. Pa vendar smo jih kar nekaj srečali tudi pri nas.
Kolesarji so se na pot podali prvi a so kmalu naleteli na težave, ker so jim nepridipravi na italijanski strani poskrili oznake poti, ki jih je dan prej Janez s svojo ekipo namestil po celotni trasi. Pa vseeno ni bilo nejevolje, ker so kmalu našli pravo pot in se zbrali na osmici pri Antoničevih v Cerovljah. Slednja že vrsto let gosti naše kolesarje, ki jo vedno zelo dobro ocenijo.
Pohodniki so se tokrat podali na goriško stran, vse do Kremenjaka, od koder seže izreden razgled na Alpe, morje in furlansko nižino in je prava strateška točka. Kremenjak se nahaja na meji z Italijo. Nedaleč stran so ostanki vojaške karavle, ki z novim lastnikom dobiva novo podobo in namen. Pohodniki so pohvalili novo traso pohoda, nekateri pa pripomnili, da bi bila lahko daljša. Za razliko od Pohoda po sledeh soške fronte, kjer prehodilo 15 km, jih na Špargljevem pohodu premagajo le 9. No pa vseeno, Špargljada je le nekoliko drugače naravnana kot pohod.
Tudi tokrat ni šlo brez Gasilcev PGD Komen, ki so postali naši nepogrešljivi sodelavci, Urbana iz TIC-a Štanjel in reševalcev. Vsem gre velika zahvala! Hvala še županu Marku in vsem drugim obiskovalcem, ostale pa vabimo prihodnje leto, da se prepričajo o zapisanem.

Pohod po sledeh soške fronte – dvajseti po vrsti

 Naš pohod se vsako leto zgodi zadnjo nedeljo v mesecu oktobru. Tako je že dvajset let.  Skozi vsa ta leta si je pridobil nekakšen poseben sloves med obiskovalci. Nekateri zvesti pohodniki se ga udeležijo vsako leto. Turistično društvo Brest je organizacijo pohoda prevzelo pred enajstimi leti.  Skozi vsa ta leta se je izmenjalo precej sodelujočih društev, klubov in posameznikov. Pobudo za pohod in prve izvedbe so izpeljali jamarji iz Jamarskega društva Sežana – sekcija Komen. Ideja je bila, da predstavijo na novo odkrito Grofovo jamo. Žal jih je vnema minila in naš pohod gre že drugo leto mimo Grofove jame. Ne kaže izpustiti Foto kluba Ljubljana, katerega člani so kar nekaj let zapored dokumentirali naše in vaše prigode ter na ogled postavili tako nastale fotografije v vaški šoli. Le- te jo krasijo še danes. Društvu Soška fronta iz Šempetra pri Novi gorici gre zahvala za kopije fotografij v vojni porušene Brestovice. Slednje predstavljajo stalno razstavo v ta isti šoli. Tu so še sosednja zamejska društva: Cerovlje – Mavhinje, Timava – Medja vas in Kremenjak – Jamlje.  Brez njih bi bil naš pohod manj atraktiven, predvsem pa so mu dodala čezmejni pridih in tisti nacionalni zanos in ponos, ki se nam na tej strani meje zdi samoumeven, a se ga morda prav zato ne zavedamo povsem.  Seveda so tu še številni drugi, ki naj mi oprostijo, če se jih v tem trenutku ne spomnim.

         

Prava inflacija pohodov, ki raste iz leta  v leto, ni dobra za turistično ponudbo Krasa. Dogaja se namreč, da na isti dan potekata dva ali celo več pohodov precej blizu vsak k sebi. Žal je to odraz medsebojne neinformiranosti, ne povezovanja in nesodelovanja. Morda bo v prihodnje bolje. Prvi znaki medobčinske koordinacije so se že pojavili.

  

20. jubilejni pohod je privabil nekoliko manj ljudi kot prejšnja leta. Vreme je bilo lepo, pot enaka kot lani, ponudba pa še nekoliko boljša. Ker je že bila okrogla številka, smo v ta namen pripravili priložnostno majico, ki jo je prejel vsak pohodnik. Čaj, jabolka, sladki prigrizki in kakšna kapljica žganja, so bili našim pohodnikom na voljo na treh postankih, ki so za 14,5 km krajšo pot skoraj nujni, medtem ko so za 17 km daljšo pot obvezni. Prvi postanek je bil pri naših zamejskih prijateljih iz društva Cerovlje Mavhinje, ki so se postavili pod vznožje Grmade, ki je s 323 m višine najvišja točka pohoda. Drugi postanek je bil na Kohišču, kjer so kmetje pred pol stoletja še pasli živino in tam tudi prebivali. Danes so tam le še ostanki nekdanjega zaselka.  Območje je pred kratkim odkupilo podjetje posestvo Kohišče. Znova so pripeljali živino in imajo namen obnoviti nekaj  poslopij.

 

Tretji postanek je bil takoj za Medjo vasjo na državni meji. Od tu se je pot nadaljevala mimo Klaričev, posestva s konji in po trasi vodovoda nazaj v Brestovico.  Utrujeni pohodniki so na cilju dobili tradicionalno joto s klobaso in kozarec terana. Ostalo je še nekaj časa za izmenjavo vtisov s pohoda in druženje s prijatelji in novimi znanci. Ker pa so se  v noči iz sobote na nedeljo urini kazalci  pomaknili za uro nazaj, je sonce zašlo prej in treba je bilo oditi domov v bližnje in bolj oddaljene kraje.

Besedilo: Stane Švigelj

Fotografije: Jaša Krošelj