Tako je svojo slikovito reportažo z Br’stovske šparglijade, ki je tokrat pote kala 12. aprila, naslovila novinarka časnika Dnevnik Vesna Levičnik. Ni kaj dodati! Le še čestitke vsem Brestovcem, ki so prispevali k uspešni organizaciji te priljubljene tradicionalne prireditve. »Slikovita kraška vas Brestovica pri Komnu je znova zaživela v znamenju ene najbolj pristnih in srčnih pomladnih prireditev na Krasu – tradicionalne Br’stovske šparglijade. Dogodek v organizaciji Turi stičnega društva Brest, ki združuje kulinariko, naravo in domačnost, je tudi letos privabil številne obiskovalce od blizu in daleč, ki so želeli doživeti Kras v njegovi najbolj pristni obliki. Posebno pozornost je pritegnila frtalja, za katero so organizatorji porabili kar 1500 jajc. Marija Ferfolja je v smehu razkrila osnovo recepta, a hkrati poudarila, da skrivnost ostaja v občutku in izkušnjah, ki se prenašajo iz generacije v generacijo.  Ob 9. uri so se pohodniki podali na čezmejni vodeni pohod po kraških po teh, kjer os med kamnitimi zidovi, gmajno in razgledi, ki segajo vse do morja, začutili utrip pokrajine. A pravi vrhunec dneva se je začel ob 11. uri, ko se je po osrednjem prizorišču pri nekdanji šoli razširil vonj po jedeh iz divjih špargljev,« je zapisala Vesna Levičnik. Okusi Krasa in zgodbe ljudi »Divji šparglji, simbol pomladi na Krasu, so bili tudi letos glavna zvezda. Na stojnicah so brestovske gospodinje pripravile kar 38 različnih jedi – od klasične kraške frtalje s panceto do rižot, testenin in pit ter drznejših interpretacij, kot so sladice Obiskovalci so se lahko razvajali tudi z drugimi kraškimi dobrotami – od ročno narezanega pršuta, za katerega je poskrbel Janez Jazbec, do lokalnih vin in penin. Vinar Dušan Rebula je poudaril, da se šparglji ujemajo s teranom, tistim, ki imajo raje belo vino, pa je predlagal vitovsko ali pa penino, ki jo sam prideluje. Njegova prisotnost na dogodku od samega začetka kaže na tesno povezanost 8 | Burja lokalnih pridelovalcev in skupnosti. Prav ta povezanost daje šparglijadi posebno vrednost – to ni le kulinarična izkušnja, temveč tudi predstavitev ljudi, ki stojijo za okusi. Dogodek ima globoke korenine. Ivan Filipčič, eden od pobudnikov, se spominja začetkov leta 2008, ko so želeli pripraviti nekaj za krajane. Šparglji so bili od nekdaj cenjeni – nekoč so jih domačini prodajali v Italijo in si z njimi ustvarjali zaslužek. Danes pa predstavljajo simbol identitete kraške pokrajine. Šparglje nabirajo vsi družinski člani – predvsem tis ti, ki imajo čas in so sposobni hoditi po precej zahtevnem kamnitem terenu, ki je zadnje čase zaraščen z robido. Tudi zato je starejših vedno manj,« ugotavlja novinarka časnika Dnevnik Vesna Levičnik v pogovoru z Brestovci. Energija, ki povezuje generacije Organizacija dogodka zahteva ogromno dela, kar potrjuje tudi družina Krošelj: Slavko, Zvonka in vnukinja Staša. Njihov prispevek se začne že dan prej. »Moja naloga je bila nabrati šparglje, jih očistiti, nato pa sta mi dekleti zaupali pripravo žolce,« je povedal Slavko. Skupaj z ženo veljata za najstarejša člana Turistične ga društva Brest. Ob tem je sogovornik tudi priznal, da so letos šparglji nekoliko drobnejši, kar pomeni več truda pri nabiranju, a volje ne zmanjka. Takšna predanost je temelj dogodka, ki ga obiskovalci začutijo na vsakem koraku. Tudi Marjana Lavrič, ki si je stojnico delila s Cvetko Antonič (ponujali sta njoke in kremno špargljevo juho) ter z Ines Putica (s fokačo z divjimi šparglji), je po udarila, da je šparglijada, podobno kot jesenski pohod po sledeh soške fronte, odraz povezanosti celotne skupnosti. »Dogajanje je popestril bogat srečelov, za katerega je Andrej Cej skoraj mesec dni zbiral nagrade. Veliko zanimanja je pritegnilo več kot 450 dobitkov in glavna nagrada – kosilnica. Ljudje so z veseljem kupovali srečke, predvsem zaradi občutka, da sodelujejo v nečem skupnem. Posebno energijo so dogodku dali na stopajoči. Lokalni glasbeniki so ustvarili sproščeno vzdušje, vrhunec pa je bil na stop plesne skupine Be Funky iz Komna. Skupina upokojenk, med katerimi najstarejša šteje 85 let, je s svojo energijo navdušila občinstvo in prejela glasen aplavz. Ob koncu dneva je bilo jasno, da Br’stovska šparglijada presega okvire običajne prireditve. Je prostor srečevanja, izmenjave znanja in ohranjanja dediščine. Ko so se stojnice počasi praznile in so se zadnji obiskovalci odpravljali domov, je v zraku ostal občutek zadovoljstva – in ob ljuba, da se prihodnje leto vrnejo,« svojo reportažo prisrčno zaključi novinarka Ve sna Levičnik.

Besedilo in foto: Marjana Lavrič

Turistično društvo Brest že vrsto let organizira Pohod po sledeh soške fronte. Vsako zadnjo nedeljo v oktobru se v Brestovici pri Komnu zbere lepo število pohodnikov iz vse Slovenije in iz zamejstva. Letošnji pohod, že 28. po vrsti,  smo zasnovali nekoliko drugače, saj je bil to osrednji dogodek ob odprtju novega čezmejnega muzeja na prostem Grmada med občinama Komen in Devin Nabrežina.

Muzej sta odprla naš župan Erik Modic in devinsko nabrežinska odbornica Marjanka Ban. Pohoda se je udeležila tudi delegacija Fundacije Poti miru, kot idejnega in organizacijskega vodje projekta.  Dogodek smo  obogatili s kulturnim programom, v okviru katerega je potekal prikaz življenja vojakov na fronti, v izvedbi članov Zgodovinskega društva IR 17 iz Ljubljane in Zgodovinskega kulturnega društva iz Ronk,  Gruppo storico culturale sulla Grande Guerra – I Grigioverdi del Carso.  Dogodek je bil medijsko podprt z obsežnim promocijskim gradivom v sklopu projekta Poti miru. Ustvarjalci so pripravili video s prikazom območja, posnetega z dronom in govorno vsebino, ki opominja na grozote vojne, obenem pa vabi pohodnike na novo Pot miru.

Zelo veseli in ponosni smo, da imamo urejeno in označeno pohodniško pot od Brestovice do Grofove jame in naprej do Grmade in da smo postali del 500 km dolge Poti miru od Alp do Jadrana.  Tako je pri sami Grofovi jami očiščenih in urejenih 150 m strelskih jarkov, dve kaverni, postavljena kamnita miza in nekaj klopi, medtem ko na razgledni točki stoji kovinski vojak, zvarjen iz ostankov orožja in granat. V rokah drži pismo s qr kodo, ki je povezava do digitalnega zvočnega zapisa ganljivega pisma avstroogrskega vojaka, ki se prebudi v vojaškem taboru v popolnoma porušeni Brestovici leta 1917.

Zbralo se je nekaj čez 300 pohodnikov, ki so se z vodičema podali po novi poti. Vodiča, en slovenski in drugi italijanski, sta orisala zgodovinska dejstva in posamezne dogodke v času soške fronte. Prva postaja z okrepčilom je bila pri Grofovi jami, druga pa pod Grmado v Cerovljah. Slednjo že vrsto let organizirajo naši zamejski prijatelji iz društva Cerovlje – Mavhinje. Malo manj kot 10 km poti in skupaj 500 m vzponov in spustov, smo premagali v treh urah in pol. Na cilju nas je čakalo tradicionalno kosilo,   jota s klobaso in kozarec brestovskega terana.

Občina Komen je ena izmed slovenskih občin, kjer je moč  najti ostanke zgodovinskih dogodkov Soške fronte. Predvsem tiste občine na severozahodu naše države zgledno skrbijo za zgodovino, nenazadnje imamo v Kobaridu svetovno znani muzej. S svojo lego in zgodovino uspešno tržijo in privabljajo številne turiste. Fundacija Poti miru je pri tem njihov zanesljiv vodnik in partner.  Nov Muzej na prostem Grmada  je pomembno obogatil turistično ponudbo občine Komen.  Južni branik soške fronte z Grmado in Grofovo jamo je skriti in ne dovolj prepoznan potencial, ki bi lahko pomembno povečal turistični obisk. Izkoristimo ga!

Foto: Ana Rojc

Dogodek je bil izveden v okviru projekta WALKofPEACE+  in ga sofinancira Evropska unija v sklopu

Programa Interreg VI-A Italija Slovenija.

 

Letos smo v turističnem društvu Brest speljali že 17. Šparglijado. Potekala je vsa leta zaporedoma, le med kovidom ne, saj so bile vse javne prireditve takrat odpovedane. Tudi letos zaradi obnovitvenih del na strehi nekdanje vaške šole ni dosti manjkalo, a so se dela po zaslugi občine Komen, predvsem pa njenega  župana mag. Erika Modica, še pravočasno zaključila.

V prostorih nekdanje vaške šole Brestovci vsaj dvakrat na leto v organizaciji svojega turističnega društva povabijo obiskovalce od blizu in daleč, da prvo nedeljo aprila obiščejo Šparglijado, zadnjo nedeljo oktobra pa Pohod po sledeh soške fronte. Obe prireditvi pritegneta množičen odziv, pa tudi vaško pustovanje, ki je v domeni mlajše generacije, združi Brestovce v veselem pustnem rajanju, pustni povorki otrok in odraslih, ter skupnem kosilu na vaškem trgu. Letos septembra pa se obeta še ena prireditev, ki bo povezala lokalne ljudi na tej in oni strani meje, pa tudi izletnike, ljubitelje narave, kulturne dediščine in, se razume, lokalne kulinarike. Slovesno odprtje čezmejnega muzeja na prostem Grmada bo predvidoma septembra letos.

Brestovke – »šefice« za jedi iz divjih špargljev

Pri pripravah na Šparglijado sodeluje vsa vas. Šparglje nabirajo po gmajni v okolici vasi več dni takoj, ko začnejo brsteti. Skupaj naberejo približno 100 kilogramov divjih špargljev, od tega jih 60 kilogramov povežejo v šopke za prodajo obiskovalcem, 40 kilogramov pa jih gospodinje porabijo za jedi. Pripraviti pa je treba tudi samo pot, jo očistiti in označiti. Letos jo je prav na dan prireditve pošteno zagodla burja, zato je bil obisk prireditve bistveno manjši od lanskega, ki ga je obiskalo prek 660 sladokuscev, pohodnikov in kolesarjev. Zaradi izjemnega vetra so traso prilagodili razmeram za 200 pohodnikov in 50 kolesarjev. Trasa je bila dolga 7 kilometrov. Štartnina vključuje priložnostno majico, vodenje, prigrizek na poti, kozarec pijače in frtaljo.

Izletniki pridejo od blizu in daleč, mlade družine in vitalni seniorji, meščani iz urbanih središč vse bolj cenijo pristen stik z domačini, sproščeno ozračje ter lokalne jedi. Italijani pa še posebej radi zahajajo na slovensko stran na vaške prireditve ali v lokalne gostilne.

Osrednji dogodek – zbirališče za kolesarje na koloosmici po poteh na tej in oni strani državne meje s postankom na zamejski osmici v Cerovljah ter za pohodnike na krožni poti do Kremenjaka in nazaj – je v nekdanji šoli na pol poti med obema Brestovicama. Na prodajnih stojnicah obiskovalci poleg divjih špargljev lahko izbirajo še med drugimi lokalnimi pridelki. Z vrhunskimi peninami in še drugimi vini se vsako leto predstavlja Dušan Rebula, večkrat nagrajeni vinar iz Brestovice. Janez Jazbec je ročno rezal tanke rezine pršuta in ga ponudil s špargljevim kruhom, ki sta ga v krušni peči spekla Ines in Boštjan iz Gornje Brestovice. Letošnja novost je bil še bogat srečelov s prek 400 dobitki – prava uspešnica sodeč po »jari kači«, ki se je vila do privlačnih nagrad. Največ pozornosti, veselja in vznemirjenih brbončic pa je vsekakor deležna razstava in pokušina slastnih jedi iz divjih špargljev.

Brestovske gospodinje pripravijo več kot 30 različnih slanih in sladkih jedi – od mortadele in žolce s šparglji do različnih pit, rižot, testenin, musake, bureka, ocvrtih mišk, namazov, solat in peciva … celo sladoleda! Med njimi pa je najbolj značilna kraška frtalja iz divjih špargljev, jajc in pancete, ki jo Brestovke cvrejo v šolski kuhinji.

Muzej na prostem Grmada in čezmejno povezovanje

Očina Komen in z njo Brestovica skupaj z občino Devin-Nabrežina sta vključeni v čezmejni projekt Interreg Italija-Slovenija preko  Fundacije Poti miru, ki jo uspešno vodi Maša Klavora. »Muzej na prostem Grmada, ki bo za javnost odprt  predvidoma v letošnjem septembru,  predstavlja del avstro-ogrske obrambne črte, ki je bila utrjena leta 1916. Ob poti, ki vodi okrog vrha te vzpetine, si lahko ogledamo številne bunkerje in naravne jame, uporabljene za vojaške namene. Danes na Grmado vodi več poti iz italijanske smeri. Lepo so urejene tudi povezovalne poti na slovensko stran v smeri Brestovice.«  Brestovci so tesno povezani z okoliškimi kraji na oni strani meji, kot so Medja vas in Mavhinje, bodisi družinsko, sorodstveno bodisi ker hodijo v bližnji Tržič na delo, bodisi prek prireditev, ki jih organizira TD Brest, saj te potekajo na tej in oni strani meje s postankom na zamejski osmici v vasi Cerovlje. A tudi zamejsko društvo Kremenjak iz sosednje vasi Jamlje je letos marca Brestovcem gostoljubno odstopilo dvorano za vrhunski klavirski recital nadarjene mlade pianistke Veronike Cej, dijakinje Umetniške gimnazije Koper. Godci iz Jamelj pa so gostovali na letošnji brestovski Šparglijadi.

Hvala vsem zaslužnim za brestovske prireditve!

Besedilo: Marjana Lavrič

Toplo in sončno vreme, druženje in rekreacija, pa tudi obujanje zgodovinskega spomina na strahote vojne, ki žal ponovno pretresajo svet, okrepčila na poti, na cilju pa jota s klobaso in kozarec domačega brestovskega je letos privabilo na tradicionalni 27. pohod Po poteh soške fronte kar prek 320 ljudi. Prišli so od blizu in daleč, celo avtobus navdušenih upokojencev se jim je pridružil iz cele Slovenije.  

15-kilometrov dolga pot je v organizaciji turističnega društva Brest pohodnike najprej vodila proti Cerovljam, kjer so nas pogostili zamejski prijatelji iz društva Cerovlje Mavhinje. Nato smo se povzpeli na Grmado, 323 metrov visok hrib. Od tam smo pot nadaljevali  na Kohišče, priljubljeno destinacijo s te in one strani meje, kjer je lepo urejeno posestvo in ki ga je mogoče osvojiti na prav tako tradicionalnem pohodu vsako leto maja. Naslednji postanek je bil v Medji vasi, nato pa smo se spustili v dolino proti Brestovici.

Letošnji pohod so s prikazom vojaškega vsakdana še posebej obogatili člani zgodovinskega društva IR 17. Pred nekdanjo brestovsko šolo nas je poleg odlične enolončnice pričakal program – neke vrste ponazoritev avstro-ogrskega vojaškega utripa. Četa vojakov v avtentičnih uniformah iz prve svetovne vojne, konkretno iz 17. pehotnega pešpolka, ki so ga imenovali tudi »Kranjski Janezi«, je primarširala na prizorišče, se namestila, odložila nahrbtnike in puške, zakurila ogenj, si na njem spekla klobase ter se okrepčala …

 »Ko prihajaš iz pozabljene preteklosti, lahko postaneš most povezovanja med vsemi drugimi, in prav to je naš namen. Naše društvo ne obuja vojne, ampak smo tu zato, da ohranjamo vojaški zgodovinski spomin,« je povedal predsednik društva in poveljnik ponazoritvene skupine Marko Negrieski.

Mnogi dedje in pradedje Slovenk in Slovencev so bili vojaki Avstro-Ogrske, tudi v tistih najbolj krvavih bitkah, ko so leta 1914 šli na rusko bojišče Galicijo, kasneje na soško fronto in tirolsko fronto. Kraško bojišče velja za enega najbolj krvavih bojišč prve svetovne vojne. Omeniti velja, da je bila Brestovica 24. in 25. maja 1917 tarča bombnega napada in ob tem skoraj v celoti porušena. Iz italijanskih zgodovinskih vojaških dnevnikov lahko razberemo, da so ga označili za prvo vojaško letalsko bombardiranje.

Naj se nikoli več ne ponovi, ne na naših tleh, pa tudi  povsod drugod po svetu, kot si želimo vsi, ki v srcu dobro mislimo. Naj v svetu končno prevlada mir!

Marjana Lavrič – za turistično društvo Brest

Slaba vremenska napoved nas ni odvrnila od namena, da izpeljemo naš pohod. Da sreča spremlja pogumne, se je tokrat izkazalo tako, da nas je obiskalo blizu 180 pohodnikov, ki smo jih popeljali po sledeh velike vojne pred več kot stoletjem. Odpravili smo se po razmočeni, od hudournikov razriti in blatni poti proti Cerovljam. Dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje z društvom Cerovlje Mavhinje se odraža tudi na tej prireditvi, kjer njihovi člani vsako leto postavijo postajo z okrepčili.

Po krajšem postanku smo pot nadaljevali na Grmado, 323 metrov visok hrib, ki je bil nepremagljiva ovira za italijansko vojsko, ki je hotela zavzeti Trst.Pohod je vodil izkušeni zgodovinar g. Mitja Juren iz Sovodenj, ki je odličen poznavalec zgodovine 1. svetovne vojne. Na vrhu Grmade nam je pripravil predavanje o pomembnejših dogodkih v času obleganja Grmade. Med drugim tudi, da je bila Brestovica 24. in 25. maja 1917 tarča bombnega napada in ob tem skoraj v celoti porušena. Dogodek v italijanskih zgodovinskih vojaških dnevnikih šteje kot prvo vojaško letalsko bombardiranje.

Naslednja postaja je bila Kohišče, kamor so pohodniki prispeli po dobrih dveh urah hoda. Družba Posestvo Kohišče s.r.l. je območje nekdanjega pastirskega zaselka zelo lepo uredila. Preko 500 metrov na novo sezidanih kraških zidov v tehniki suhe gradnje daje območju čudovito kuliso lepo urejene kraške krajine. Da pa se posestvo ne bi zarastlo, skrbi ducat oslov, ki neumorno delajo.

Zadnja postaja pred ciljem je v Medji vasi. Nekaj lepo urejenih oljčnikov s pogledom na morje ter pašnikov z govedom govori o dejavnosti vaščanov, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom. V vasi je le 18 hišnih številk, skozi leto pa se zvrstijo štiri osmice in dva kmečka turizma!

Na cilju 15-kilometrskega pohoda je utrujene pohodnike pričakala tradicionalna jota s klobaso in kozarec brestovskega terana. Pogovor pa je že nanesel na prihodnjo Špargeljado , ki bo v Brestovici 7. aprila 2024.

Če smo na lanskem pohodu hodili po požgani in v celoti goli pokrajini, je bila slika na tokratnem popolnoma drugačna. Narava se trudi obnoviti požgano pokrajino, zato se je območje pošteno zaraslo z rujem, robido ter poganjki gabra in hrasta. Na italijanskem delu pohoda so poti primerno vzdrževane, zato pohodnikom omogočajo sproščeno gibanje.

Na slovenski strani je slika žal precej drugačna. Pohodnik je vse prej kot sproščen, saj se le stežka prebija po zaraščenih poteh, ponekod pa je prehod popolnoma nemogoč. Opuščanje živinoreje in ogrevanja z lesom problem le še poveča.

Namen teh vrstic ni iskati krivca, je pa namen opozoriti, da je organizacija pohodov kot turističnih prireditev in dejavnost pohodniškega turizma zelo ogrožena. Namreč le dostopne in označene poti pritegnejo turiste, aktualno stanje pa le avanturiste. Ob tem je zelo prikrajšano lokalno prebivalstvo, ki sicer poti uporablja skozi celo leto, zelo pa se širi prostor za divje živali, ki se približujejo vasem. Večerni koncerti šakalov so vse prej kot prijetna uspavanka! Zato vljudno prosimo in pozivamo pristojne, da s sodelovanjem ustreznih služb Ministrstev za kmetijstvo in okolje še pravočasno ukrepajo.

 

 

Vtisi s 16. Br’stovske Špargljade

Turistično društvo Brest na prvo aprilsko nedeljo že tradicionalno organizira kulinarično-rekreativno prireditev, priljubljeno Špargljado, ki se je udeleži staro in mlado od blizu in daleč, namenjena pa je ljubiteljem narave, pohodnikom, kolesarjem in oboževalcem jedi iz divjih špargljev.

Kot vemo domačini, je letošnja sezona divjih špargljev res vrhunska. Na to je vplival tudi lanski požar na našem delu Krasu, saj šparglji zelo radi zrastejo na požariščih, lani zelo nenavadno že avgusta.

Razstava in pokušina jedi iz divjih špargljev

Brestovske gospodinje za Špargljado pripravijo prek 30 različnih slanih in sladkih jedi – od mortadele in žolce s šparglji do različnih pit, rižot, solat in peciva, seveda, pa ni manjkala niti tradicionalna kraška frtalja iz divjih špargljev, jajc in pancete. Na prodajnih stojnicah so obiskovalci poleg divjih špargljev izbirali še med drugimi lokalnimi pridelki, za zabavo pa so se lahko pomerili tudi v ugibanju o tem, koliko tehta razstavljeni pršut.

Kolesarji na Koloosmico

Kolesarje smo popeljali na približno 25 kilometrov dolgo progo po kraških kolovozih in stezah na tej in oni strani državne meje, od koder so videli  Tržaški zaliv in Julijske Alpe. Postanek in malico zanje smo organizirali na osmici v Cerovljah, nato pa smo se vrnili nazaj na samo prireditev v Brestovico.

Pohodniki do Kremenjaka in nazaj  

 Tudi za pohodnike smo organizirali vodeni krožni pohod, prehodili smo  slabih 10 kilometrov in premagali 150 metrov višinske razlike. Na Špiku smo jim pripravili manjše okrepčilo, nadaljevali do znane razgledne točke na Kremenjaku ter se po dveh urah in pol vrnili nazaj v nekdanjo brestovsko šolo na razstavo in degustacijo jedi.

»Z obiskom smo zelo zadovoljni. Obiskovalci, še zlasti iz urbanih središč, zelo cenijo domačnost, pristno gostoljubnost, lokalne jedi in pijačo, združeno z rekreacijo v naravi. Prireditev je privabila blizu 600 obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, od tega 200 pohodnikov in 70 kolesarjev. Tudi kulinarični del, kjer so se izvrstno izkazale naše gospodinje, je bil zelo uspešen. Popoldne so bili njihovi pekači, pladnji in posode že prazni. Bravo, Brestovci! Iskrena zahvala vsem za tako uspešno Špargljado!«

Nasvidenje v Brestovici spet jeseni, konec oktobra, na Pohodu po sledeh Soške fronte.

Besedilo: Marjana Lavrič

Tradicionalni, 25. Pohod po sledeh soške fronte in fotografska razstava o požaru

Nedelja, 30. oktobra 2022, Brestovica pri Komnu

Ni moglo biti drugače, kot da je letošnji, tradicionalni, že 25.  Pohod po sledeh soške fronte potekal v znamenju ognjene stihije, največjega požara v zgodovini Slovenije doslej. Kot spomin in opomin: da tako kot vojne tudi narava trka na človekovo vest – da sta razumevanje in sodelovanje med ljudmi ključna za razvoj skupnosti in za odgovorno sobivanje z naravo. Narava brez nas preživi, mi brez nje ne!

Tudi zato smo letos organizatorji prireditve, Turistično društvo Brest, na pobudo župana mag. Erika Modica in s podporo Občine Komen pripravili v nekdanji šoli fotografsko razstavo o požaru, ki je poleg drugih občin najbolj prizadel prav okolico Brestovice, in jo skupaj s pohodom poimenovali Kras – za vse nas! Prireditev je imela tudi humanitarni značaj.

Kako se je ogenj širil v tem delu Krasa, so opisali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Komen:

ReCO Postojna nas je na zaprosilo Italijanskih gasilcev obvestil o požaru pri vasi Brestovica, kjer naj bi požar rešel mejo z Italijo. Na lokaciji smo ugotovili, da je požar še na italijanski strani ter se nevarno približuje proti Sloveniji. Ko smo prestopili državno mejo, smo se z italijanskimi kolegi ter gozdarsko službo dogovorili, da požar zaustavljamo na regionalni cesti Trst – Gorica. Požar smo tam tudi uspešno zaustavili. Sledil je premik v vas Jamlje na italijanski strani, kjer smo vas varovali pred požarom. Nato smo se preselili na državno mejo, kjer smo se dogovorili o nadaljnjem poteku gašenja. V tem času je požar na vrhu hriba že prestopil na slovensko stran. Varovali smo vas Jamlje, nudili pomoč italijanskim gasilcem z dobavo vode ter opazovali širjenje požara. Požara aktivno nismo gasili zaradi eksplozij neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Našteli smo 42 detonacij. Zjutraj ob 7.00 uri smo dobili zamenjavo gasilcev iz notranjosti države ter Kraške gasilske zveze, ki so nato požar gasili. Preko dneva je požar zaradi magistrala, močnega vetra z morja, preskočil cesto Brestovica – mejni prehod Klariči in se hitro širil proti Selam na Krasu in Brestovici pri Komnu. Aktivno smo branili vasi pred ognjem. Vse dni od 19. do 20. julija 2022 smo sodelovali z večjim številom operativnih gasilcev (64) pri gašenju velikega požara pri naselju Brestovica pri Komnu.

Pohodniki so v nedeljo, 30. oktobra, iz Brestovice prek državne meje krenili do Cerovelj, kjer so jih gostoljubno sprejeli domačini, naši zamejski prijatelji iz ŠKD Cerovlje-Mavhinje, nato pa se obrnili proti Klaričem, se pod Selami na Krasu ustavili in osvežili s pijačo ter se vrnili v Brestovico, kjer so se okrepčali z joto in klobaso.

O pripravi same trase pohoda nam je več povedala Irena Švigelj, ki vsako leto skrbi za to, da je pot za pohodnike dobro označena in prehodna:

»Približno dva tedna pred dogodkom imam prvi ogled trase. Pogledam, kako so poti očiščene, in določim, kje predvidoma bo potekala trasa. Zaradi kar nekaj stalnih pohodnikov nikoli ni trasa enaka. Pohodnikom skušamo vsakič znova predstaviti čim več različnih sledi iz vojne, ki kažejo na raznolikost objektov na fronti. Dogovorimo se, kje bodo postanki. Le nekaj dni pred pohodom prehodim traso v celoti, izmerim razdajo in potreben čas poti, ki ga potem komuniciramo javnosti. Dan pred dogodkom pa traso še označim. Po pohodu – še isti dan – traso še očistim. Navdušena sem nad tem, kako jo pohodniki pustijo za seboj pustijo čisto.«

Kot je dobro znano, Brestovica leži na nekdanji frontni črti, o čemer pričajo številne kaverne in strelski jarki ob poti pohoda.

Naj omenimo, da se je mednarodno izpeljane Poti miru, ki delno poteka tudi po trasi pohoda, v svojem pozdravnem govoru dotaknil tudi župan mag. Erik Modic, s tem pa tudi obnovitvenih del nekaterih ostankov iz prve vojne, kot je Grofova jama, iz projekta Interreg SLO-ITA. Povedal je, da so dela tik pred začetkom, predvidena pa je tudi ureditev okolice jame.

Na zadnji postaji pred sestopom v Brestovico so pohodnike pričakali prostovoljni gasilci PGD Komen. »Bil je prav tako sončen dan kot današnji,« se je spominjal gasilec Matjaž Adamič, »to je bilo 20. julija, popoldne, okrog 14. ure …, ko je ogenj vzplamtel, ker se je veter obrnil iz burje v maestral. Bila je apokalipsa, sonce se je zakrilo, povsod dim in visoki zublji ognja okrog vasi …« Kot sta opozorila gasilec Jaša Krošelj in predsednik Turističnega društva Stane Švigelj, pa velja odgovorno ukrepati tudi preventivno – skrbeti za to, da so požarne poti očiščene oziroma dostopne, da lastniki parcel redčijo zarasle površine, da se nikdar več ne bo mogla ponoviti izkušnja, kot jo Brestovci in drugi Kraševci pomnijo še iz let 2003, 2006, 20013 in letos.

Prireditve – pohoda in razstave se je udeležilo prek 300 pohodnikov, o dogodku so poročali nacionalna in zamejska RAI TV, radijske postaje, pa tudi drugi mediji. Predsednik društva Stane Švigelj: »Veseli nas, da ljudje že 25 let tako radi prihajajo na ta pohod in da ostaja odmeven tudi v medijih. Letošnji pohod pa je zaznamovala še fotografska razstava, žal na temo nedavnega požara, ki smo jo pripravili vaščani sami, da bi z obiskovalci delili izkušnje in občutke tistega obdobja. Želimo si, da bi razstava popotovala po Krasu in drugod. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je bilo ob požaru v občini Komen uničenih več kot 300 hektarjev gozda. Veselimo se tudi podpore vseh pristojnih institucij pri strokovni obnovi uničenih površin. Posebej se v imenu društva Brest zahvaljujem gasilcem PGD Komen, županu mag. Eriku Modicu in našim Brestovcem.«

Prireditev Kras – za vse nas!, pohod in razstava, je torej na tej in oni strani meje, od blizu in daleč v nagovorljivem pozivu Kras – za vse nas! povezala ljubitelje narave in kulturne dediščine v sočutju in solidarnosti, ki v dejanju srca ne pozna meja, kot tudi ne naša iskrena zahvala vsem, ki ste (bili) in se vračate v ta del Slovenije.

Na snidenje na ŠparglIjadi 2023 – 2. aprila.

Kras, tudi občino Komen in našo vas, je letos poleti obiskal novinar Washington Posta ter o požaru in podnebnih spremembah v Evropi zapisal tale ČLANEK

 

 

 

 

Kakor se je bližala pomlad, tako se je zmanjševalo število okuženih s korona virusom in počasi opuščalo protikovidne ukrepe. Oboje je bil imeniten obet, da bomo našo Šparglijado lahko znova organizirali. Na prvem sestanku Turističnega društva Brest v začetku marca, smo potrdili sklep,  da je 3. april datum prireditve. Priprave so lahko stekle, le narava  zaradi dolgotrajne suše še ni bila pripravljena, da nas razveseli  s prvimi poganjki špargljev. Pa se je le vdala in le nekaj dni prej smo pričakali obilne padavine, ki so spodbudile rast.

Nedelja nam je namenila hladno in vetrovno, pa vendar sončno jutro.  Kolesarji in pohodniki  so se začeli zbirati in vpisovati za Koloosmico in Špargljev pohod.  Ob 9,00 se je dobra petdeseterica kolesarjev odpravila na krožno progo proti zamejskim, Mavhinjam, Medji vasi in Cerovljam, kjer so se pri naših dolgoletnih prijateljih  okrepčali na osmici Antonič.

Pohodniki so ob 9,30 začeli svoj 10 km dolg pohod z vzponom proti Selam na Krasu, nadaljevali do Špika, kjer so se odpočili in se okrepčali.  Nedaven dež in burja sta temeljito očistila ozračje, kar je omogočalo izjemen razgled. Pot so nadaljevali  do Kremenjaka, mimo karavle, ki bo v kratkem postala kmečki turizem in se spustili  proti Brestovici, kjer se je že pekla frtalja. V stari šoli so bile v pokušino in na ogled medtem že pripravljene številne kulinarične mojstrovine naših deklet.

Obisk je bil po dveh letih prisilnega mirovanja nekoliko slabši, kar pa gre pripisati mrazu, vetru in snegu, ki je dan prej lahno pobelil kraje severno od Postojne. Med obiskovalci, ki so prišli z vseh koncev Slovenije, je bilo tudi tokrat precej Italijanov  s tržaškega in goriškega, kar je rezultat sodelovanja z našimi zamejskimi prijatelji in kot kaže čedalje boljše promocije.  

Seveda je končna ocena uspeha prireditve, dragi obiskovalci vaša. Mi smo z naše strani naredili vse, da ste bili zadovoljni. Znova se vidimo na Pohodu po sledeh soške fronte, ki bo v organizaciji Turističnega društva Brest, 30. oktobra 2022 –  takrat, ko se znova menja ura. Dobrodošli!

Čudno koronsko vzdušje, negotovost in že predolga društvena neaktivnost, so bili zelo slabi napovedovalci obetov za izvedbo letošnjega pohoda. Še živo se spomnimo tistega v letu 2019, veliko obiskovalcev, prijetno vzdušje in lepo vreme, skratka vse tako, kakor mora biti.

Odločitev je padla v prvih dneh oktobra, da gremo v izvedbo, in tako smo zavrteli kolesje priprav. Čiščenje lani neočiščenih poti, dogovor z zamejskimi društvi, priložnostne majice in priprava vabila na spletni strani so bila bolj ali manj rutinska opravila. V zraku je ostajala tista negotovost, sploh ker so se epidemiološke razmere zaostrovale. Za povrhu vsega so bili slabi še vremenski obeti.

In je prišla praznična nedelja 31.10.2021. Dan reformacije in za nas dan pohoda.  Zbralo se je 150 pohodnikov od blizu in daleč. Letos so bili številčni zlasti zamejci. Pohod je imel tokrat strokovno spremstvo pod vodstvom Mitje Jurna, ki je pohodnikom predstavil zgodovinske okoliščine in dejstva, ki se nanašajo na ta del soške fronte. Znova so se izkazali člani društva Cerovlje Mavhinje, ki so naše pohodnike sprejeli in okrepčali pod Grmado.

Na Kohišču je bila druga postojanka.  Zelo prijetna novost je bila v obliki nekaj sto metrov obnovljenega suhozida, ki so ga s pomočjo sredstev EU obnovili na Posestvu Kohišče.  Tu so si pohodniki nabrali novih moči in se podali proti Medji vasi in zadnji postaji na poti. Ta del poti zaznamuje izjemen pogled na Tržaški zaliv, rdeče obarvan ruj, vonj borovcev in morja pa podobo radovednemu pohodniku globoko vtisnejo v spomin.

Na cilju 15km dolge poti je vidno utrujene pohodnike pričakala pogostitev –  tradicionalna jota s klobaso in br’stovski teran.  Skupaj s pohodniki smo še nekaj časa podoživljali utrinke s poti in si ob koncu obljubili, da se prihodnje leto zanesljivo znova srečamo. Seveda najprej na šparglijadi, ki bo predvidoma prvo nedeljo v aprilu 2022.

 

Plakat pohod 2021