Naš pohod se vsako leto zgodi zadnjo nedeljo v mesecu oktobru. Tako je že dvajset let. Skozi vsa ta leta si je pridobil nekakšen poseben sloves med obiskovalci. Nekateri zvesti pohodniki se ga udeležijo vsako leto. Turistično društvo Brest je organizacijo pohoda prevzelo pred enajstimi leti. Skozi vsa ta leta se je izmenjalo precej sodelujočih društev, klubov in posameznikov. Pobudo za pohod in prve izvedbe so izpeljali jamarji iz Jamarskega društva Sežana – sekcija Komen. Ideja je bila, da predstavijo na novo odkrito Grofovo jamo. Žal jih je vnema minila in naš pohod gre že drugo leto mimo Grofove jame. Ne kaže izpustiti Foto kluba Ljubljana, katerega člani so kar nekaj let zapored dokumentirali naše in vaše prigode ter na ogled postavili tako nastale fotografije v vaški šoli. Le- te jo krasijo še danes. Društvu Soška fronta iz Šempetra pri Novi gorici gre zahvala za kopije fotografij v vojni porušene Brestovice. Slednje predstavljajo stalno razstavo v ta isti šoli. Tu so še sosednja zamejska društva: Cerovlje – Mavhinje, Timava – Medja vas in Kremenjak – Jamlje. Brez njih bi bil naš pohod manj atraktiven, predvsem pa so mu dodala čezmejni pridih in tisti nacionalni zanos in ponos, ki se nam na tej strani meje zdi samoumeven, a se ga morda prav zato ne zavedamo povsem. Seveda so tu še številni drugi, ki naj mi oprostijo, če se jih v tem trenutku ne spomnim.
Prava inflacija pohodov, ki raste iz leta v leto, ni dobra za turistično ponudbo Krasa. Dogaja se namreč, da na isti dan potekata dva ali celo več pohodov precej blizu vsak k sebi. Žal je to odraz medsebojne neinformiranosti, ne povezovanja in nesodelovanja. Morda bo v prihodnje bolje. Prvi znaki medobčinske koordinacije so se že pojavili.
20. jubilejni pohod je privabil nekoliko manj ljudi kot prejšnja leta. Vreme je bilo lepo, pot enaka kot lani, ponudba pa še nekoliko boljša. Ker je že bila okrogla številka, smo v ta namen pripravili priložnostno majico, ki jo je prejel vsak pohodnik. Čaj, jabolka, sladki prigrizki in kakšna kapljica žganja, so bili našim pohodnikom na voljo na treh postankih, ki so za 14,5 km krajšo pot skoraj nujni, medtem ko so za 17 km daljšo pot obvezni. Prvi postanek je bil pri naših zamejskih prijateljih iz društva Cerovlje Mavhinje, ki so se postavili pod vznožje Grmade, ki je s 323 m višine najvišja točka pohoda. Drugi postanek je bil na Kohišču, kjer so kmetje pred pol stoletja še pasli živino in tam tudi prebivali. Danes so tam le še ostanki nekdanjega zaselka. Območje je pred kratkim odkupilo podjetje posestvo Kohišče. Znova so pripeljali živino in imajo namen obnoviti nekaj poslopij.
Tretji postanek je bil takoj za Medjo vasjo na državni meji. Od tu se je pot nadaljevala mimo Klaričev, posestva s konji in po trasi vodovoda nazaj v Brestovico. Utrujeni pohodniki so na cilju dobili tradicionalno joto s klobaso in kozarec terana. Ostalo je še nekaj časa za izmenjavo vtisov s pohoda in druženje s prijatelji in novimi znanci. Ker pa so se v noči iz sobote na nedeljo urini kazalci pomaknili za uro nazaj, je sonce zašlo prej in treba je bilo oditi domov v bližnje in bolj oddaljene kraje.
Besedilo: Stane Švigelj
Fotografije: Jaša Krošelj
