|
 Oseminpetdeset je bila končna številka prijavljenih kolesarjev, ki so se začeli zbirati že uro in pol pred uradnim štartom, najbolj zagreti pa so prispeli že dan prej z dvema potovalnima »kamperjema«. Vremenska napoved, še bolj pa oblaki, ki so prekrili nebo, so obetali prho za kolesarje, ki so po pozdravnih govorih organizatorjev na pot krenili ob 10.00 izpred vaške šole. Kolosmica je tokrat prvič prestopila državno mejo in popeljala kolesarje k našim prijateljem v Zamejstvo. Soorganizator Kolosmice je bil letos prvič ŠK Devin.
Na čelu kolesarske kolone je vozil idejni oče Kolosmice Janez Lipnik. Ker je trasa precej zahtevna, se je kolona dokaj hitro raztegnila. Trasa je vodila po poti, ki vodi h Grofovi jami, mimo kaverne Moritz in nekdanje, danes že porušene, karavle JLA Moroslavica. Državno mejo smo prevozili skozi bivši kmetijski mejni prehod Gorjansko – Mavhinje. Asfalta v vasi Mavhinje smo se le dotaknili, ker smo že na robu vasi zapeljali nazaj na kolovoz, ki vodi proti Cerovljam. Na vseh pomembnejših križiščih so nas usmerjali redarji organizatorja, ki so kolesarsko kolono spremljali od samega začetka do zaključka. Pot od Mavhinj do Cerovelj se je ves čas lahko spuščala, zato smo si kolesarji lahko malo odpočili. Prva etapa od Brestovice do Mavhinj, je rekreativce precej utrudila, medtem ko so izkušenejši in tisti z letos že več prevoženimi kilometri, etapo premagali na čelu kolone. Tudi v Cerovljah je bil stik z asfaltom le kratkotrajen, le da smo se znova začeli vzpenjati, tokrat proti pastirskemu zaselku Kohišče. Pastirji, ki so svoje hiše zapustili takoj po razdelitvi STO med Italijo in takratno Jugoslavijo, so od nekdaj skrbeli za oskrbo Devinskih grofov z mlekom in mlečnimi izdelki.
Danes Kohišče kaže klavrno podobo. Z nekaj domišljije pa si je ob pogledu na ruševine moč pričarati življenje pastirskih družin v pastirskem zaselku, ki leži le streljaj od državne meje. Kohišče je bila tudi najvišja točka naše poti, ki se je od tod dalje zažela spuščati proti Medji vasi. Kmalu smo pred seboj uzrli morje, Tržiški zaliv z ladjedelnico. V Medji vasi se je močno raztegnjena kolona kolesarjev znova strnila. Vmesna postaja je bila namreč čisto prava osmica pri Pavlu Pernarčiču in njegovi družini. Medja vas je verjetno edina vas na Krasu, kjer imajo skoraj vse dni v letu odprto osmico. Domačini se dogovorijo in naredijo razpored osmic, ki vrata zaprlo le v času bandime.
Znova zbrana kolesarska druščina se je nahranjena z odličnimi kraškimi mesninami, sirom in po kozarcu medvejskega vina, odpravila proti cilju v le tri km oddaljeno Brestovico, kamor pa smo se podali po daljši poti. Vmes smo še dvakrat prečkali državno mejo, se znova dotaknili cerovskega asfalta in se spustili v Brestovico, kjer so Brestovke medtem pripravile klobase z zeljem. Šampiona letošnjega ocenjevanja vin pa sta iz svojih kleti prispevala vino. Najštevilčnejša skupina je prišla iz Povirja, najmlajši udeleženec devetletni Jure, ki je 25 km traso prevozil tako kot »ta veliki« pa iz Tupelč. Vsak udeleženec je prejel še simbolično nagrado sponzorjev. Prireditev je s kamero in mikrofonom spremljala TV Vitel. Vreme je zdržalo, udeleženci so najavili ponovno udeležbo ob letu, organizatorjem, članom TD Brest pa so zadovoljni obrazi udeležencev, vzbujali zadovoljstvo ob še enem uspešno zaključenem projektu. Stane Švigelj, TD Brest |
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
; "Image")
